Kot d'Ivuar c D 5l YT12g si0o0ut s nk Lal iJwe
Flag
|
Valdkundznam
|
| Pälidn | Jamusukro |
| Eläjiden lugu (2013) | 23 919 000[1] ristitud |
| Pind | 322 463[2] km² |
| |
| Kel' | francijan |
| Valdkundan pämez' | Alassan Uattara |
| Päministr | Daniel' Kablan Dunkan |
| Religii | islam, hristanuskond, paganuz, ateizm |
| Valüt | KFA:n frank (XOF) |
| Internet-domen | .ci |
| Telefonkod | +225 |
| Aigvö | UTC+0 |
Kot d'Ivuar, täuz' oficialine nimituz — Kot d'Ivuaran Tazovaldkund (franc. République de Côte d'Ivoire), om valdkund Päivlaskmaižes Afrikas, Atlantižen valdmeren Gvinejan lahten randal. Edel 1986 vot Kot d'Ivuaran nimitihe Elefantanlun Randan Tazovaldkund:aks. Pälidn om Jamusukro.
Südäiolend
- 1 Istorii
- 2 Geografijan andmused
- 3 Tobmuz
- 4 Administrativiž-territorialine jagand
- 5 Eläjad
- 6 Ižanduz
- 7 Homaičendad
- 8 Irdkosketused
Istorii[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vn 1960 7. päiväl elokud Kot d'Ivuar tedištoiti ičeze ripmatomudes Francijaspäi.
Voziš 2002−2007 kaks' Rahvahanikoiden sodad oli valdkundas.
Jäl'gmäine Konstitucii om hüvästadud kaiken rahvahan referendumal vl 2000 kezan aigan.
Geografijan andmused[redaktiruida | redaktiruida purde]
Kot d'Ivuar om mavaldkundröunoiš Liberijanke (röunan piduz — 716 km) da Gvinejanke (610 km) päivlaskmas, Malinke (532 km) da Burkina Fasonke (584 km) pohjoižes, Gananke päivnouzmas (668 km). Ühthine röunoiden piduz — 3110 km. Randanpird om 515 km.
Reljef om tazo, pohjoižes om platoid. Valdkundan kaikiš korktemb čokkoim om Mont Nimba-mägi, 1752 m valdmeren pindan päl.
Kaikiš pidembad joged oma Sasandr, Bandam da Komoe. Kaik ned oma kos'kekahad da kožudas laivoiden ujumha ei edemba mi 65 km mererandpolelpäi.
Klimat om ekvatorialine suves da subekvatorialine pohjoižemb. Suves om tropižid mecoid, savannad enambištudas man pohjoižes da keskuses. Vihmoiden sezonan aigan paneb sadegid 1100 mm pohjoižes da 5000 mm suves.
Londuseližed pävarad oma kivivoi, londuseline gaz, diamantad, metallad (mangankivend, raudkivend, kobal't, boksitad, vas'k, kuld, nikel', tantal).
Tobmuz[redaktiruida | redaktiruida purde]
Ohjandusen form om unitarine prezidentine tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident, hän om armijan päkäsknik da paneb päministrad radsijha, hänele sab säta käskusid. Kaik rahvaz valičeb prezidentad videks vodeks. Varaprezident om Nacionaližen Suiman pämez'.
Parlament om üks'kodine Nacionaline Suim (franc.: Assemblée Nationale). Kaik rahvaz valičeb sen 225 ühtnijoid videks vodeks üks'mandatižiš valičemižümbrikoiš.
Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2010 28. päiväl kül'mkud. Prezidentad valitihe järgenduseližen kerdan vl 2011 tal'vkun 4. päiväl.
Administrativiž-territorialine jagand[redaktiruida | redaktiruida purde]
Kacu kirjutuz: Kot d'Ivuaran administrativiž-territorialine jagand.
Vspäi 2011 Kot d'Ivuaras om 14 ümbrikod, 2 niišpäi oma avtonomižed lidnad. Toižed 12 ümbrikod alajagasoiš 31 agjaha (regionha), agjad — 95 departamentha. Departamentad alajagasoiš 495 subprefekturha.
Eläjad[redaktiruida | redaktiruida purde]
Kot d'Ivuaras elädas iberijalaižed.
Kot d'Ivuaran kaikiš suremb lidn da ižandusen pälidn om Abidžan. Toižed sured lidnad (enamba 200 tuh. ristituid vl 2012, surembaspäi penembha): Buake, Daloa, Jamusukro (pälidn), Korogo.
Ižanduz[redaktiruida | redaktiruida purde]
Vl 2009 Kot d'Ivuaran päeksport oli kakao (33%), kivivoi (17%); toine eksport — kofe, pumaterialad, puvill, parfümerii, cement, bananad, ananasad, kala, pal'mvoi.
Homaičendad[redaktiruida | redaktiruida purde]
- ↑ Kot d'Ivuaran ristitišt vl 2014 redukun 1. päiväl. — Kot d'Ivuaran Tazovaldkundan Nacionaline statistikan institut (ins.ci). (fr.)
- ↑ Kot d'Ivuaran pind // Mail'man faktoiden kirj. — Cia.gov. (angl.)
Irdkosketused[redaktiruida | redaktiruida purde]
- Kot d'Ivuaran Tazovaldkundan oficialine sait (gouv.ci). (fr.)
- Kot d'Ivuaran prezidentan oficialine sait (cotedivoirepr.ci). (fr.)
 |
Kot d'Ivuar Vikiaitas |
| Afrikan valdkundad | ||
 | ||
|
1 Om Azijas mugažo. |